Praznik Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti

Romanja vernikov v Novo Štifto na Veliki šmaren imajo bogato zgodovino. Romarji iz Zagorja se k Mariji Zvezdi zatekajo že več kot 270 let, romanja pa so znana tudi iz drugih koncev Slovenije. Letos so v Novo Štifto šestič poromali tudi iz Nazarij. Skupina enajstih romarjev se je v Novo Štifto podala od kapele pri nazarskem vrtcu. Na romanje se je podala tudi 84-letna Veronika Svetina.

Mašo je na predvečer Marijinega vnebovzetja daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, na sam praznik pa upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek v družbi domačega župnika Alojza Ternarja, novomašnika Gregorja Bregarja in številnih duhovnikov. Veliko romarjev se maše udeleži na predvečer praznika, ko je po maši tudi procesija z Marijinim kipom in lučkami okrog cerkve. Zagorski romarji prespijo v Novi Štifti in se udeležijo še jutranje maše za romarje, nato pa se vrnejo domov.

Ljudsko izročilo pravi, da se je na mestu sedanje cerkve Marije Zvezde  mutasti Bevčkovi deklici, prikazala Marija. Deklič je pritekel domov in povedal, da jo je Marija prosila za ovčko. Nenavadnih znamenj pa še ni bilo konec. Kot pravi ljudska pesem, so Tomanovi hlapci, ko so šli k živini, zagledali v gozdu, na istem mestu, plamene.

Zaradi luči, plamenov, ki so jih pogosto ljudje videvali, in ozdravljenj, ki so se začela goditi, so se ljudje obrnili na škofa Seebacha, naj jim dovoli postaviti cerkev. Škof si je prišel ogledat kraj. Tam je tudi sam ozdravel (imel je take otekline na nogah in bolečine, da so ga morali hlapci naložiti na konja), kar je bilo zanj posebno božje znamenje. Ko je na konju prijezdil, da bi videl, kje so goreli plamenčki, je konj tako globoko zakopal v zemljo, da je moral razjahati. To je bila, kakor je zapisal papežu, zanj nova potrditev. Prvo cerkev na Metuljskem hribu v Novi Štifti so postavili med letoma 1558 –1560.

Tekst: ŠS
Fotografije: Irena Vačovnik in Župnija Nova Štifta