Panjske končnice imajo bogato zgodovino, čebele veliko skrivnosti

V nedeljo, 14. julija, so v gornjegrajskem Zavodu Stanislava pripravili odprtje razstave panjskih končnic. Razstava glede na tematiko sovpada med prireditve v času Čebelarskega praznika. O tem, kaj so panjske končnice, in o čebelah ter čebelarjenju je spregovorila mag. Margareta Atelšek. Panjske končnice so razstavili Branka Ermenc, Domen Volovšek in Margareta Atelšek. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi stalne in začasne razstave, pozdravila jih je tudi podžupanja Cvetka Mavrič.

Panjska končnica je ime, ki se uporablja za poslikano deščico, ki zapira čebelji panj kranjič. Tovrstna ljudska umetnost, značilna za Slovenijo, je nastala na Gorenjskem in slovenskem Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije, je povedala Atelškova. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja, slikanje motivov na panje pa se v veliki meri konča po koncu prve svetovne vojne. Slike, ki so jih slikali preprosti in po večini samouki slikarji imajo po večini figuralne motive, znanih pa je več kot 600 različnih motivov, od katerih jih je približno polovica nabožnih. V približno 150 letih je nastalo več kot 50 tisoč panjskih končnic, ki so jih čebelarji nameščali na svoje panje, da bi svoje panje ločili med seboj in od tujih. Pogosta je bila uporaba svetniških motivov, ki naj bi hkrati varovali čebele.

Atelškova je še omenila, da se je v slovenskem alpskem prostoru uporaba panjskih končnic najbolj razširila v drugi polovici 19. stoletja. V času »zlate dobe« končnic, med letoma 1820 in 1880, pa so že omenjenim nabožnim poslikavam dodali posvetne motive s stvarnimi ali domišljijskimi sporočili. Takrat so se na panjskih končnicah pojavili tudi zgodovinski in vojni dogodki ter odmevi na različne dogodke tistega časa. Pojavijo se tudi prizori kmečkega vsakdanjika in praznovanj, upodobitve živali in izdelki ljudske obrti ter različni zgodovinski prizori. Danes imajo panjske končnice le še simboličen pomen, reprodukcije najbolj znanih motivov pa so priljubljeno darilo in turistični spominek v Sloveniji. Panjske končnice predstavljajo pravo etnografsko zakladnico Slovenije, postale so tudi protokolarno darilo.

Tekst in fotografije: ŠS