Kocbekova cesta 23
3342 Gornji Grad
V nedeljo, 9. julija, je bil za župnijo sv. Mohorja in Fortunata Gornji Grad pomemben dan, saj so v zvoniku cerkve po 93-tih letih zadoneli štirje novi zvonovi. Pred tem je 3. avgusta 1924 je cerkev sv. Mohorja in Fortunata dobila tri bronaste zvonove, ulite v livarni v Mariboru. Tehtali so 1482, 684 in 417 kg. Žal pa vojna vihra druge svetovne vojne tudi Gornjemu Gradu ni prizanesla. Sneli so zvonove, škofijski dvorec pa je bil po požigu leta 1944 precej uničen. Zvonove, ki so doslej vabili k sveti maši, so po vojni pripeljali iz cerkve svetega Lenarta, tja se bodo po dolgih letih znova vrnili.
Nove zvonove, ulite v Nemčiji, je blagoslovil in posvetil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, v zvoniku pa so prvič zapeli že ob koncu svete maše. Svetišče, zvonik in sami zvonovi so radostni dan pričakali okrašeni s kitami cvetja, kar 900 metrov so jih spletle pridne roke za svečano okrasitev.
Povorka konjskih vpreg z okrašenimi zvonovi na vozovih se je nekaj pred deveto zjutraj odpravila od Brinkovačeve domačije proti cerkvi. Na trgu so se ji pridružili godbeniki, ki so jo pospremili do katedrale, kjer se je začela težko pričakovana slovesnost. Zvonove je od največjega do najmanjšega blagoslovil škof Lipovšek, nato pa je enega za drugim blagoslovil s sveto klizmo, jih posvetil njihovim zavetnikom ter jim zaželel srečno in varno pot v zvonik katedrale. Na zvonove sta z lesenim kladivom pozvonila škof Lipovšek in domači župnik Ivan Šumljak ter vsi donatorji, zlati, srebrni in bronasti botri. Preko osemdeset jih je naštela povezovalka programa Alenka Mozgan. Dvigalo je nato zvonove varno preneslo v zvonik cerkve.
Največji zvon, posvečen zavetnikoma cerkve sv. Mohorju in Fortunatu, tehta 2.428 kg, zvon, posvečen sv. Florjanu, tehta 1.380 kg, zvon, posvečen sv. Lenartu, tehta 686 kg in zvon, posvečen sv. Magdaleni, tehta 432 kg. Vsi trije manjši zvonovi so posvečeni zavetnikom podružničnih cerkva v župniji.
Sveto mašo je v družbi domačega župnika Ivana Šumljaka, inšpektorja Salezijancev domačina mag. Janeza Potočnika, novoštiftnega župnika Alojza Ternarja in diakona Stanka Čeplaka daroval škof Lipovšek. V pridigi se je dotaknil številnih aktualnih tem, največ lepih besed pa je namenil zgodovini gornjegrajske župnije, novim zvonovom in ljudem, zaslužnim, da bodo ob koncu maše ob zahvalni pesmi tudi prvič zadoneli. Zvonovi so namreč zelo pomembni. Vsak dan kličejo k molitvi, oznanjajo vesele dogodke in tudi žalostne, a vedno so prisotni in oznanjajo boga, so bile besede Lipovška.
V imenu župljanov je ob zaključku maše Jože Remšak-Zotler je v govoru izrazil veselje in zadovoljstvo vseh župljanov ob zgodovinskem dogodku, ki je povezal vse ljudi v veri in upanju. Posebno zahvalo je namenil župniku Šumljaku, ki se je povsem predal delu in skrbi za bogato pridobitev katedrale, škofu Lipovšku pa je ob prihajajočem rojstnem dnevu zaželel dobrega vodenja škofije. Pozdravne in zahvalne besede je župljanom namenil tudi domačin Janez Potočnik in župan Stanko Ogradi.
Župnik Ivan Šumljak se je vsem darovalcem za zvonove in ljudem, ki so pomagali pri delih, iz srca zahvalil, še posebej pa je izpostavil tri najzvestejše ključarje Franca Preka, Dominika Pečnika in Andreja Purnata, ki so žrtvovali številne ure, za dosego skupnega cilja. Škof Lipovšek je omenjenim podelil apostolski blagoslov, priznanje in zahvalo celjske škofije.
Veliko število faranov, občanov in drugih obiskovalcev se zbralo na blagoslovu in posvetitvi štirih novih zvonov, ki bodo odslej vabili k molitvi in bogoslužju ter zvonili v lepih in žalostnih trenutkih. Svečanost so s prepevanjem obogatili združeni pevci župnij Gornji Grad, Nova Štifta in Bočna, mladinski pevski zbor ter Godba Zgornje Savinjske doline. Po slovesnosti so zvonovi doneli še dolgo v popoldan, tako, kot so se dolgo družili tudi prisotni na zgodovinskem dogodku za gornjegrajsko župnijo.
Tekst: ŠS
Fotografije: ŠS, Tea Suhoveršnik