Evropska organizacija za varstvo rastlin je spodbudila akcijo ozaveščanja javnosti o tveganjih zaradi nekomercialnega vnosa in premeščanja rastlin s potniško prtljago, saj se ljubiteljski gojitelji z mednarodnih potovanj radi vračajo z deli eksotičnih rastlin, iz katerih bi vzgojili nove rastline.
Rastline, nabrane v naravi na drugem kontinentu, lahko s seboj prinesejo virusno, bakterijsko ali glivično okužbo oziroma jajčeca in druge razvojne stadije rastlinskih škodljivcev, ki se lahko v našem okolju razmnožijo. Mnoge tujerodne vrste so v našem okolju brez naravnih sovražnikov precej bolj invazivne in postanejo škodljivi organizmi, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo v pridelavi oziroma v naravi.
Včasih je že nekaj okuženih plodov ali vejic dovolj, da se z druge celine pretihotapijo tudi tujerodni škodljivi organizmi.
Primeri nedavnega vnosa in hitre razširitve v kmetijski pridelavi pri nas, tako da preventivni karantenski ukrepi niso več mogoči, so:
- plodova monilija (domneven vnos z okuženimi plodovi koščičarjev);
- kostanjeva šiškarica (domneven vnos z infestiranimi vejicami kostanja iz Azije);
- plodova vinska mušica (domneven vnos s plodovi sadja iz Azije);
- paradižnikov molj (domneven vnos s plodovi paradižnika iz Južne Amerike);
- palmov rilčkar (domneven vnos z okrasnimi palmami, nabranimi v naravi);
- jesenov ožig (se lahko prenaša z okuženimi vejami in sadikami ter se bliskovito širi).
Več si lahko preberetena na povezavi: http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodne_zadeve/osebna_prtljaga/rastline/
