Statistični podatki


Občina Gornji Grad je ena od devetih občin partnerstva Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki spada v Savinjsko statistično regijo.

Število prebivalcev: 2703 (vir: Podatki CRP, MNZ 2006)      
Število naselij: 7
Površina: 90,1 km²

Občinski center tvori kraj Gornji Grad, kjer so naslednje institucije: občinska uprava, banka, pošta, bencinski servis, zdravstveni dom, lekarna, trgovine, gostinski lokali.

Področje občine Gornji Grad sestavljajo: Nova Štifta z zaselki Tirosek in Šmiklavž in Zgornji Dol, Gornji Grad z zaselki Rore, Šokat in Tajna in z naselji Lenart, Florjan in Dol in Bočna z zaselki Kropa, Čeplje, Slatina, Podhom, Otok in Delce, ki ležijo ob reki Dreti, ki se v Nazarjah izliva v Savinjo – zato to področje spada v Zgornjo Savinjsko dolino.

Nadmorska višina območja občine je od  400 – 900 m.

Vode: Reka Dreta, potok Kropa, Žrela, Šokatnica.

Planine: Menina planina – 1.508 m, Lepenatka – 1.422 m, Veliki Rogatec – 1.557 m, Kašna planina – 1.435 m.  Območje Menine je vključeno v naravovarstveno območje Nature 2000.

Gozd: 70 % površine občine pokriva pretežno iglasti gozd. Prevladuje smreka.

Industrija: Edini industrijski obrat je podjetje SMREKA, ki se ukvarja s proizvodnjo lesenih hiš, brunaric, vrtnih ut.

Kmetijstvo: Glavna dejavnost je govedoreja. Kmetije letno pridelajo cca 3 milijone litrov mleka. Predelava lesa pomembno dopolnjuje kmetijsko dejavnost.
Rekonstrukcija cest na celotnem območju občine predstavlja osnovni pogoj za razvoj zaselkov, tako v smislu razvoja kmetijstva kot dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in tudi razvoja turizma na širšem območju.

Zgodovina: Gornji Grad je poln zgodovinskih in kulturnih spomenikov. Leta 1140 so benediktinski menihi na območju sedanjega kraja zgradili benediktinski samostan – edini na območju sedanje Slovenije, ki je l. 1461 prešel v last ljubljanske škofije in bil l. 1473 ukinjen. Takrat so si ljubljanski škofi izbrali Gornji Grad za letno rezidenco. Leta 1750 je dal škof Ernest von Attems porušiti samostanska poslopja in staro cerkev in postavil današnjo katedralo, ki je po prostornini največja v Sloveniji.

Kulinarične posebnosti: zgornjesavinjski želodec, štruklčeva župa, uheljni, masovnik, ubrnenik, frika, godlja, sirnek, žlinkrofi, ajdnek, bratci, platički.
Športne dejavnosti: Padalstvo, lokostrelstvo, ju-jitsu, lovstvo, pohodništvo, plezanje, kolesarjenje, sankanje, tek na smučeh, smučanje, planinarjenje.
Skrb za starejše: Center za starejše občane s 150 oskrbovanci.
Skrb za otroke: Večnamensko igrišče, vrtec in osnovna šola.
Skrb za okolje: Čistilna naprava, daljinsko ogrevanje na lesno biomaso iz prve ekološke kurilnice v državi.

Turizem: Gornjegrajska katedrala sv. Mohorja in Fortunata je po prostornini največja v Sloveniji in je bila v preteklosti steber tukajšnjega turizma. Občina ima izdelane razvojne usmeritve na področju turizma, ki temeljijo na oblikovanju skupnih turističnih produktov širše regije in so usmerjeni predvsem v razvoj. Novi programi in produkti turistične ponudbe se postopoma uresničujejo, ponudba nekaterih atraktivnih izletov in počitnic je že na trgu.

Občina Gornji Grad se intenzivno vključuje v ustvarjanje pogojev za razvoj turizma. Prizadevanje za razvoj turizma poteka na območju celotne Zgornje Savinjske in Šaleške doline. To je območje devetih občin, ki vse nastopajo kot partnerji v projektu razvoja turistične destinacije in v oblikovanem javno-zasebnem partnerstvu, ki se je razvilo in okrepilo ob projektu Alpsko termalni park s poudarkom na razvoju smučarskega centra Golte in že obstoječega zdravilišča Terme Topolšica ter načrtovanimi novimi projekti in podprojekti posameznih prednostnih programov in produktov, med katerimi je posebno mesto namenjeno razvoju zdraviliškega in wellness turizma. Za področje turizma na celotnem območju je torej v zadnjem obdobju značilno posebej intenzivno sodelovanje z namenom, da se s ponovnim zagonom tega centra razvije in s tem uveljavi turistično gospodarstvo celotnega območja.

Za nadaljnji razvoj turističnega območja je nujno potrebno zagotoviti čim bolj celovito turistično ponudbo, ki mora upoštevati prostorske možnosti in naravne ter druge danosti, hkrati pa zagotoviti ustrezno turistično infrastrukturo. Med načrtovanimi investicijami je tudi izgradnja naravnega zdravilišča in realizacija idejne zasnove Turistično rekreacijsko območje Repene s poudarkom na razvoju zdraviliškega turizma, ki bo možen zaradi velike verjetnosti nahajališča oz. zajema termalne vode na območju občine Gornji Grad.

Sedanjim prizadevanjem za razvoj turizma v občini in dolini je namreč nujno potrebno dati infrastrukturne pogoje in dodatne vsebine. Za povezavo celotnega območja v celovito turistično ponudbo kraja in nastajanje novih turističnih produktov je pomembna tudi cestna infrastruktura.

Rekonstrukcija cest pomeni tudi izboljšanje stopnje varnosti ljudi, ki se dnevno vozijo v dolino po opravkih. Predvsem je izboljšanje varnosti potrebno zaradi vsakodnevnega prevoza otrok v šolo.